To, da oglaševanje ustreza naslovnikovim interesom, željam in potrebam, je prvi korak k boljši uporabniški izkušnji na spletu. Za tržnike je to hkrati zelo učinkovit pristop h doseganju potrošnikov. Rešitve, ki omogočajo uporabo podatkov o kupcih za ustvarjanje in pozicioniranje oglasov po meri potrošnika, zato danes gredo za med.
Retargeting
Retargeting je zaradi svoje učinkovitosti zelo priljubljena trženjska tehnika, pri kateri nagovarjamo tiste potrošnike, ki so bodisi že obiskali našo stran, bodisi kako drugače bili v stiku z našim izdelkom oz. storitvijo, pa se takrat še niso odločili za nakup.
Večina obiskovalcev zapusti spletno stran, preden opravi nakup in brskajo naprej po spletu. V večini primerov se ne vrnejo. Je to izgubljena priložnost? Ne nujno. Retargeting nam omogoča te obiskovalce ponovno nagovoriti kjerkoli na spletu in jih spomniti na morebitni nakupni interes ali zanje pripraviti povsem nove personalizirane ponudbe.
Retargeting pa ni omejen zgolj na ogleševanje na spletnih straneh – zanimiva in enostavna možnost je recimo vstavitev Facebookovega pixla v elektronsko pošto, s čimer bomo lahko kasneje za naslovnike, ki so odprli ta e-mail, pripravili personalizirane oglase na družbenem omrežju. Možnosti za retargeting tako presegajo ločnice med spletnimi stranmi, elektronsko komunikacijo, družbenimi omrežji in pametnimi napravami.
Nativno oglaševanje
Nativno oglaševanje že dolgo ni več le trend, temveč se se vse bolj uveljavlja kot standard v digitalnem marketingu. Gre za obliko spletnega oglaševanja, pri kateri oglaševalec prilagodi vsebino in obliko oglasa potrošniku in spletnemu mestu, na katerem se prikazuje. Prednost tega pristopa je seveda očitna: oglasi so manj vsiljivi in ne motijo uporabniške izkušnje obiskovalca, kar v boljši luči predstavlja tudi oglaševane izdelke oz. storitve, ki poleg tega tudi bolj ustrezajo interesom in potrebam obiskovalca. Nativno oglaševanje se je izkazalo za tako zelo učinkovito, da projekcije kažejo, da bo do leta 2021 zaslužno za kar 74% prihodkov v oglaševanju.
Naj se pojavi v obliki vsebinskega gradnika (ang. widget), videa ali uporabniške vsebine, uspešnost nativnih oglasov izhaja predvsem iz tega, da so nemoteči in nevsiljivi. Prav agresivnost in vsiljivost oglasov sta namreč povzročili negativno nastrojenostjo uporabnikov spleta do oglaševanja, ki se giblje med ogasno slepoto (ignoriranje oglasov) in sovražno nastrojenostjo do oglaševane znamke. Zaskrbljujoča posledica pretiranega bombardiranja potrošnikov na spletu je tudi vse bolj razširjena uporaba t.i. ad-blockerjev. Za razliko od kričečih pop-up in pop-under oglasov in utripajočih pasic, ki odrivajo vsebino, se nativni oglasi elegantno zlijejo z objavami na našem družbenem feedu ali članki na novičarskem portalu. Naslednja stopnja v razvoju nativnih oglasih bo virtualna resničnost (VR), kar strokovnjaki napovedujejo že vsaj 4 leta, odkar so lastniki igrice Pokemon Go s prikazi oglasov zaslužili 10 milijonov ameriških dolarjev na dan.
Brez podatkov ne gre
Za razliko od ‘starih časov’ digitalnega marketinga, ko so oglaševalci stavili na vidnost in pogostost prikazovanja oglasov, se danes vse vrti okoli prefinjene uporabe kompleksnih podatkov o spletnem vedenju potrošnikov. Še kako dobro se namreč zavedajo, da ni pomembno le, koga nagovarjajo, temveč tudi kdaj, kje in s kakšnim sporočilom.
Dejstvo je, da nam še nikoli prej ni bilo na voljo toliko podatkov kot danes in da sodobna tehnološka orodja, kot so umetna inteligenca, podatkovne baze in prediktivni modeli, omogočajo povsem nov pristop. Prvi korak, ki ga morajo podjetja, tržniki oz. oglaševalci narediti, je prepoznati vse vire podatkov o kupcih in jih združiti v t.i. customer intelligence bazo, ki bo služila potrebam personalizacije. Pa se to splača? Raziskava, ki jo je v letu 2015 izvedel McKinsey, je pokazala, da lahko podjetja z uporabo podatkovno usmerjene personalizacije izboljšajo ROI v trženju za 20%.
