V kriznih časih se vsakič znova potrdi stara modrost, da je nekogaršnja nesreča za druge lahko velika sreča oz. priložnost. Nič drugače ni tudi danes, ko zaradi epidemije nekateri zapirajo podjetja, drugi pa ne uspevajo zadostiti povpraševanju.
Ko kriza postane priložnost
Morda najbolj očitno srečo v nesreči so med epidemijo imeli spletni trgovci. Medtem ko so bila nakupovalna središča zaprta, ljudje pa ujeti med štiri stene svojih domov, je največji slovenski spletni trgovec zabeležil 70% rast prometa.
Čeprav večina ljudi na spletu kupuje predvsem oblačila, čevlje in modne dodatke ter tehnično blago (to so hkrati tudi dobrine, ki jih zaradi epidemioloških ukrepov ni bilo možno kupiti v fizičnih trgovinah), se je močno povečala tudi prodaja živil preko spleta. Trgovci, ki so bili sposobni se ‘čez noč’ prilagoditi novim razmeram, so lahko z rastjo spletne prodaje omilili upad prometa zaradi zaprtja fizičnih prodajaln. Za trgovce, kot je denimo Mercator, je to pomenil velik izziv, pa čeprav so že prej imeli tudi spletno trgovino.
V poplavi nove ponudbe na spletu je ključno to, da trgovci znajo čim bolj učinkovito nagovarjati potrošnike, pri čemer si mnogi pomagajo s personaliziranim oglaševanjem s pomočjo platforme BehaviourExchange. Hkrati je zdaj, ko toliko ljudi nakupuje na spletu, skrajni čas, da trgovci začnejo zbirati podatke in graditi svojo customer intelligence bazo.
Mnogi manjši ponudniki blaga so pravočasno prepoznali priložnost in s povečanjem kapacitet uspeli velikim trgovcem odškrniti delček pogače; pred epidemijo so le redki ozaveščeni potrošniki lokalno zelenjavo, sadje in pekovske izdelke naročali na dom. Zdaj se zdi, kot da je vsakdo naročen na eko zabojček ali gajbico.
Ukrepi za zajezitev širjenja epidemije so najbolj prizadeli tiste panoge, ki temeljijo na družabnem življenju. Industrija srečanj tako stoji in posamezni poskusi izvajanja koncertov in plesnih zabav preko spleta zagotovo ne morejo nadomestiti izgube prihodkov. Podobno velja za turizem, ki trenutno takorekoč ne obstaja. Tudi mnoge šarmantne kavarne, trendovski bari in priljubljene diskoteke ne bodo preživeli tega obdobja. Lokali so zaprti, prometa ni, najemnine, krediti in stroški pa ostajajo.
Po drugi strani pa je sekira padla v med dostavljalcem hrane na dom – največjemu slovenskemu ponudniku te storitve, Ehrani, se je promet med korona krizo povečal za 300%, podobne rezultate verjetno beleži tudi glavni konkurent. Težav z novačenjem kadra verjetno niso imeli, saj je zaradi odpuščanj v drugih panogah na trgu delovne sile veliko zanimanja za priložnostno službo.
>> Zakaj je ravno zdaj pravi čas, da se lotite personaliziranega oglaševanja
Ko smo že pri dostavljalcih hrane na dom: še en odličen primer prepoznavanja priložnosti v kriznih razmerah je odziv Wolta na kolaps slovenske pošte, ki vse od črnega petka dalje ni več našla poti izpod kupov paketov, ki so tudi do mesec dni čakali na dostavo. Pri Woltu so trgovcem omogočili, da preko njihove dostavne platforme prodajajo tudi darila, ki so bila dostavljena na isti način kot hamburger. V 35 minutah. Če cvetje, knjiga ali komplet kozmetike stanejo par evrov več, v takšni situaciji ne zmoti nikogar.
Epidemija je spletno prodajo spremenila za vedno
Če verjamemo rezultatom raziskave, izvedene na približno 3700 potrošnikih v devetih svetovnih gospodarstvih, je pandemija COVIDA-19 za vedno spremenila nakupovalne navade na spletu. Raziskava z naslovom “COVID-19 in spletna trgovina” je proučevala, kako je pandemija spremenila način, kako potrošniki uporabljajo spletno nakupovanje in druge digitalne rešitve. Zajemala je Brazilijo, Kitajsko, Nemčijo, Italijo, Republiko Korejo, Rusko federacijo, Južno Afriko, Švico in Turčijo.
Od začetka pandemije večina anketirancev pogosteje kupuje po spletu in se še bolj zanaša na internet za spremljanje novic, zdravstvenih informacij in za digitalno zabavo. Potrošniki se tudi bolj zanimajo za potovanja po lastnih državah, kar bo močno vplivalo na globalni turizem v prihodnosti. Večina vprašanih pri delu in v prostem času zdaj pogosteje uporablja nova komunikacijska orodja (videokonference ipd.).
Po mnenju strokovnjakov bodo te spremembe v potrošniškem vedenju vidne tudi po pandemiji.
Spremembe tudi v zdravstvu
Letos bo več kot 400 milijonov obiskov pri zdravniku potekalo prek videokamer. Naraščalo bo povpraševanje po pripomočkih za digitalno resničnost ter za storitve v oblaku, so ugotovili analitiki Deloitta v napovedi za sektor tehnologije, medijev in telekomunikacij.
“Pandemija covida-19 je izjemno pospešila tehnološki napredek na mnogih področjih in spremenila naše življenje ter delo. Mnoge tehnologije, namenjene tako podjetjem kot potrošnikom, bodo še naprej odpirale nove priložnosti za poslovne sisteme po vsem svetu,” je ocenil partner in vodja svetovanja za JV Evropo v Deloittu Mitja Kumar.
Med učinke pandemije sodi rast trenda telemedicine, ki vključuje zdravniški posvet prek spletnih kamer. Globalna pandemija ni samo spodbudila odprave zakonodajnih ovir za takšne obiske, temveč potrošnikom, še posebej starejšim od 65 let, pomaga razumeti in uporabljati aplikacije za videoklice, so zapisali v analizi.
“Pričakujemo, da se bo delež virtualnih obiskov po vsem svetu v letu 2021 povečal na pet odstotkov z ocenjenega enega odstotka v letu 2019. Ta rast je pomembna, saj je bilo v državah OECD leta 2019 zabeleženih 8,5 milijarde obiskov pri zdravniku, ki so v skupni vrednosti znašali okrog 500 milijard dolarjev,” so izpostavili.
Virtualno postaja novo realno
Trg pripomočkov za virtualno resničnost je v porastu, saj so potopitvene tehnologije na področju šolstva in poslovanja vse bolj priljubljene. Po Deloittovih napovedih bo prodaja pripomočkov za virtualno, razširjeno in mešano resničnost, imenovano tudi digitalna resničnost, letos zrasla za 100 odstotkov v primerjavi z letom 2019.
Po nekaterih meritvah je trg storitev v oblaku lani rasel hitreje kot predlani. Omejitve gibanja in porast dela od doma so namreč povzročile povečano povpraševanje po teh storitvah. “Pričakujemo, da bo rast prihodkov od prodaje storitev v oblaku vse do leta 2025 večja od 30 odstotkov, saj bodo podjetja zaradi nižjih stroškov, večje agilnosti in uvajanja inovacij množično prehajala na oblak,” so navedli v Deloittu.
Pandemija tudi šport prestavila v digitalni svet
Čeprav je bilo športnih dogodkov lani manj kot predlani, potencial za rast tega področja ni nič manjši. Deloitte Global napoveduje dva večja trenda v športu: povečano monetizacijo ženskega športa in začetek dobe hiperkvantificiranega športnika, ki jo bo spodbudila raba digitalne tehnologije.
“Kot kaže, bo ženski šport v prihodnjih obdobjih presegel vrednost milijarde dolarjev. Tako kot je covid-19 revolucioniral številna področja družbe, bo tudi ženski šport tržen in komercializiran na nove načine in ga bomo doživljali v drugačni luči,” so napovedali.
Druga sprememba v športu je po njihovih navedbah povezana z zbiranjem in analizo podatkov o športnikih. “Z vse večjo ažurnostjo teh podatkov je mogoče opravljati meritve tako znotraj kot izven telesa. S tem imamo na razpolago na stotine novih parametrov, ki predstavljajo podlago za odločanje in začetek dobe t. i. digitalnega športnika,” so pojasnili.
